Luke 9

9. Poglavje

1Potem ^a je sklical skupaj svojih dvanajst učencev in jim dal moč in oblast nad vsemi hudiči in za ozdravljanje bolezni. 2In poslal jih je, da oznanjajo Božje kraljestvo in da ozdravljajo bolne. 3Rekel jim je: „Za svoje potovanje ne vzemite ničesar, niti palic, prav tako ne malhe, niti kruha, niti denarja, niti ne imejte vsak po dva plašča. 4In v katerokoli hišo vstopite, tam ostanite in od tam odidite. 5Kdorkoli vas ne bo sprejel, kadar greste iz tega mesta, si iz svojih stopal otresite prav [ta] prah, v pričevanje proti njim.“ 6In odpravili so se in šli skozi mesta, ter oznanjali evangelij in povsod ozdravljali.

7 Torej ▼

▼[Leta Gospodovega 32.]

, ^c Herod, vladar četrtinskega dela province, je slišal o vsem, kar je bilo storjeno po njem; in bil je zmeden, zato ker so nekateri rekli, da je bil Janez obujen od mrtvih 8in od nekaterih, da se je pojavil Elija in od drugih, da je vstal eden izmed starih prerokov. 9Herod pa je rekel: „Janeza sem jaz obglavil, toda kdo je ta, o katerem slišim takšne stvari?“ In želel si je, da bi ga videl.

10 In apostoli, ko so se vrnili, so mu povedali vse, kar so storili. ^d In vzel jih je in odšel stran, na samo, v zapuščen kraj, ki je pripadal mestu z imenom Betsajda. 11Ko je množica to izvedela, mu je sledila in sprejel jih je ter jim govoril o Božjem kraljestvu in ozdravil te, ki so imeli potrebo po ozdravljenju. 12 ^e In ko je dan pričel minevati, potem so prišli dvanajsteri ter mu rekli: „Pošlji množico proč, da lahko gredo v mesta in naokoli po deželi ter prenočijo in si preskrbijo živeža, kajti tukaj smo na samotnem kraju.“ 13Toda rekel jim je: „Vi jim dajte jesti.“ Oni pa so rekli: „Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen, če bi šli in za vse te ljudi kupili hrano.“ 14Kajti bilo jih je okoli pet tisoč mož. In svojim učencem je rekel: „Primorajte jih, da se usedejo v skupine po petdeset.“ 15In storili so tako in vse so primorali usesti. 16Tedaj je vzel pet hlebov in dve ribi in jih, zroč k nebu, blagoslovil ter razlomil in dal učencem, da jih postavijo pred množico. 17In jedli so in vsi so bili nasičeni. In od odlomkov, ki so jim ostali, je bilo nabranih dvanajst košar.

18 ^f In pripetilo se je, ko je bil sam in molil, [da] so bili z njim njegovi učenci. In vprašal jih je, rekoč: „Kdo pravi množica, da sem jaz?“ 19Rekli so in odgovorili: „‚Janez Krstnik,‘ toda nekateri pravijo: ‚Elija‘ in drugi pravijo, da je vstal eden izmed starih prerokov.“ 20Rekel jim je: „Toda kdo pravite, da sem jaz?“ Peter mu reče in odgovori: „Kristus od Boga.“ 21In strogo jim je naročil in jim ukazal, da te besede ne povedo nobenemu človeku, 22rekoč: „Sin človekov mora pretrpeti mnoge stvari in biti zavrnjen od starešin in visokih duhovnikov in pisarjev in umorjen bo in tretji dan bo obujen.“ ^g

23 ^h Njim vsem pa je rekel: „Če hoče katerikoli človek priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vsak dan vzame svoj križ ter mi sledi. 24Kajti kdorkoli hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, toda kdorkoli hoče izgubiti svoje življenje zaradi mene, ta isti ga bo rešil. 25Kajti kaj človeku koristi, če si pridobi ves svet, pa izgubi samega sebe ali je zavržen? ⁱ 26Kajti kdorkoli se bo sramoval mene in mojih besed, njega se bo sramoval Sin človekov, ko bo prišel v svoji lastni slavi in v [slavi] svojega Očeta in svetih angelov. ^j 27Toda povem vam po resnici, tam bo nekaj tukaj navzočih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva.“ ^k

28 ^l In pripetilo se je okoli osmega dne po teh govorih, ▼

▼govorih: ali, stvareh.

da je vzel Petra in Janeza in Jakoba ter odšel gor na goro, molit. 29In medtem ko je molil, je bil videz njegovega obličja predrugačen in njegova oblačila so bila bela in sijoča. 30In glej, z njim sta govorila dva moža, ki sta bila Mojzes in Elija, 31ki sta se prikazala v slavi in govorila o njegovem odhodu, katerega naj bi dovršil v Jeruzalemu. 32Toda Peter in ta dva, ki sta bila z njim, so bili obteženi s spanjem, in ko so se zbudili, so videli njegovo slavo in dva moža, ki sta stala z njim. 33In pripetilo se je, ko sta odšla od njega, da je Peter rekel Jezusu: „Učitelj, dobro je za nas, da smo tukaj. Naredimo tri šotore, enega zate in enega za Mojzesa in enega za Elija,“ pa ni vedel kaj je govoril. 34Medtem ko je tako govoril, je prišel oblak in ju zasenčil in ko sta vstopila v oblak, so se prestrašili. 35In iz oblaka je prišel glas, rekoč: „Ta je moj ljubljeni Sin, poslušajte ga.“ ⁿ 36In ko je glas minil, se je Jezus znašel sam. Oni pa so [to] obdržali zase in v tistih dneh nobenemu človeku niso povedali o teh stvareh, ki so jih videli.

37 ^o In pripetilo se je, da ga je naslednji dan, ko so prišli dol s hriba, srečalo mnogo ljudi. 38In glej, mož iz skupine je zavpil, rekoč: „Učitelj, rotim te, poglej na mojega sina, kajti on je moj edini otrok. 39In glej, duh ga napada in nenadoma vpije in trga ga, da se ponovno peni in ko ga močno udari, odide od njega. 40In rotil sem tvoje učence, da ga izženejo iz njega; pa niso mogli.“ 41Jezus pa odgovori in reče: „Oh neverni in sprevrženi rod, kako dolgo bom še z vami in vas prenašal? Privedi svojega sina sèm.“ 42In ko je šele prihajal, ga je hudič vrgel dol ter ga zgrabil. In Jezus je oštel nečistega duha in ozdravil otroka ter ga ponovno izročil njegovemu očetu.

43 In vsi so bili osupli nad mogočno Božjo močjo. Toda medtem ko so se vsi čudili ob vseh stvareh, ki jih je Jezus storil, je svojim učencem rekel: 44„Naj te besede prodrejo v vaša ušesa, kajti Sin človekov bo izročen v človeške roke.“ ^p 45Toda tega govora niso razumeli in bil je skrit pred njimi, da ga niso zaznali in bali so se ga vprašati o tem govoru.

46 ^q Potem je med njimi nastalo razmišljanje, kdo izmed njih naj bi bil največji. 47In Jezus, zaznavajoč misel njihovega srca, je vzel otroka ter ga postavil poleg sebe 48ter jim rekel: „Kdorkoli bo tega otroka sprejel v mojem imenu, sprejema mene in kdorkoli bo sprejel mene, sprejema tistega, ki me je poslal, kajti kdor je najmanjši med vami vsemi, ta isti bo velik.“

49 ^r In Janez je odgovoril ter rekel: „Učitelj, nekoga smo videli v tvojem imenu izganjati hudiče in smo mu prepovedali, ker ne hodi skupaj z nami.“ 50§ Toda Jezus mu je rekel: „Ne prepovejte mu, kajti kdor ni proti nam, je za nas.“

51 In pripetilo se je, ko je prišel čas, da naj bi bil sprejet gor, se je on neomajno odločil, da gre v Jeruzalem 52in pred svojim obrazom je poslal poslance in ti so šli ter vstopili v vas Samarijanov, da pripravijo zanj. 53§ Oni pa ga niso sprejeli, ker je bil njegov obraz, kakor da hoče iti v Jeruzalem. 54§ In ko sta njegova učenca, Jakob in Janez, to videla, sta rekla: „Gospod, hočeš, da ukaževa ognju, da pride dol z neba in jih pogoltne, kakor je storil ^s Elija?“ 55§ Toda on se je obrnil in ju oštel ter rekel: „Vidva ne vesta iz kakšne vrste duha sta. 56§ Kajti Sin človekov ni prišel, da pokonča človeška življenja, temveč, da jih reši.“ In odšli so v drugo vas.

57 ^t In pripetilo se je, ko so šli po poti, da mu je neki človek rekel: „Gospod, sledil ti bom, kamorkoli greš.“ 58In Jezus mu je rekel: „Lisice imajo luknje in ptice neba imajo gnezda, toda Sin človekov nima kam nasloniti svoje glave.“ 59 ^u In drugemu je rekel: „Sledi mi.“ Vendar je ta rekel: „Gospod, dovoli mi najprej, da grem in pokopljem svojega očeta.“ 60Jezus mu je rekel: „Naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo.“ 61Prav tako je rekel drugi: „Gospod, sledil ti bom, toda naj grem najprej in se poslovim od teh, ki so doma v moji hiši.“ 62In Jezus mu je rekel: „Nihče, ki svojo roko položi na plug in gleda nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.“